{"id":3782,"date":"2016-06-23T19:30:25","date_gmt":"2016-06-23T18:30:25","guid":{"rendered":"http:\/\/en.ish.si\/page\/?page_id=3782"},"modified":"2017-05-04T14:25:52","modified_gmt":"2017-05-04T12:25:52","slug":"zbirka-documenta","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/en.ish.si\/?page_id=3782","title":{"rendered":"Series Documenta"},"content":{"rendered":"[vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3844″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]ARCELINE DESBORDES-VALMORE, Pesmi srca<\/strong><\/span><\/p>\n

Alma Mater Europaea \u2013 Institutum Studiorum Humanitatis, ISBN 978-961-6192-60-6, zbirka Documenta, ISSN 1408-1199; 18, prevod in izbor Marija Javor\u0161ek, spremna beseda \u017diva \u010cebulj, mehka vezava, 140 strani, 18 \u20ac; e-knjiga dostopna prek Biblos.si, ISBN: 978-961-6192-62-0 (epub)<\/p>\n

Marceline Desbordes-Valmore (1786\u22121859) je pomemben in izviren pesnik zgodnjega francoskega romantizma. Pesnik, ne pesnica, saj je bila poezija v tedanji francoski literarni srenji prihranjena za pesnike, medtem ko so smele biti \u017eenske v poeziji prisotne le kot muze oziroma predmet ljubezni ali obo\u017eevanja. Pi\u0161o\u010dim \u017eenskam vzdu\u0161je nikakor ni bilo naklonjeno in celo beseda pesnica, po\u00e9tesse, je omalova\u017eujo\u010de ozna\u010devala \u017eensko, ki pi\u0161e nezahtevne pesmi, polne \u010dustev in skoraj nevredne branja. Kljub temu so Marceline Desbordes-Valmore \u017ee nekateri njeni sodobniki, na primer Verlaine, Rimbaud in Baudelaire, jemali resno in ji to izkazali z nazivom pesnik, po\u00e8te.<\/p>\n

Desbordes-Valmorova je bila \u017ee v \u010dasu svojega \u017eivljenja priznana in nagrajevana pesnica, \u010deprav v\u010dasih s pridr\u017ekom, da so rime predvidljive ali da pesni\u0161ke oblike v njeni poeziji niso najbolj dovr\u0161ene. Veliko njenih pesmi so uglasbili \u017ee v \u010dasu njenega \u017eivljenja in ustvarjanja, med drugimi so glasbo za njeno poezijo pisali prijateljica Pauline Duchambge, skladatelja Camille Saint-Sa\u00ebns in Gioacchino Rossini ter celo gospodi\u010dna Nodiereva, h\u010di Charlesa Nodiera, medtem ko je bila ena najsodobnej\u0161ih uglasbitev ustvarjena na prelomu iz 20. v 21. stoletje.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3842″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]DANIEL-HENRI PAGEAUX, Imagolo\u0161ke razprave<\/strong><\/span><\/p>\n

Daniel-Henri Pageaux, Imagolo\u0161ke razprave, izbor in spremna beseda Tone Smolej, prevedli Agata \u0160ega, Gregor Perko, Vladimir Poga\u010dnik, ISH publikacije, zbirka Documenta, Ljubljana 2008, 168 strani, 15 evrov<\/p>\n

Daniel-Henri Pageaux (roj. 1939), upokojeni profesor ob\u010de in primerjalne knji\u017eevnosti na pari\u0161ki Novi Sorboni, dopisni \u010dlan Akademije znanosti in umetnosti v Lizboni, se \u017ee ve\u010d kot \u0161tiri desetletja posve\u010da imagologiji \u2013 panogi komparativistike, ki preu\u010duje podobe tujega v knji\u017eevnosti. V knjigi Imagolo\u0161ki spisi so zbrane nekatere njegove teoretske razprave, v katerih se ukvarja s potovanjem, s podobo drugega, s stereotipi, manijo, fobijo ali filijo \u2013 pojavi, ki jih ni najti le v knji\u017eevnosti. V drugem delu se Pageaux osredinja na podobo \u0160panije v Hugojevi drami Hernani, na germanofobijo Mauricea Barr\u00e8sa, na \u010drna junaka pri Jorgeju Amadu in Aleju Carpentieru, na stereotipe v vohunskem romanu ter na francoske avtostereotipe in hetereostereotipe v stripovski seriji Asterix. S pomo\u010djo Pageauxeve imagologije bomo poslej brali druga\u010de pustolov\u0161\u010dine galskih junakov![\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3840″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]NINA VODOPIVEC, Labirinti postsocializma<\/strong><\/span><\/p>\n

ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2007, 224 strani, 14,50 evra.<\/p>\n

S prelomom v letih 1990 in 1991 sta se v vsakdanjem \u017eivljenju in v politi\u010dnem diskurzu spremenila status in polo\u017eaj delavstva, osrednjega subjekta pretekle socialisti\u010dne ideologije. Liki revolucionarnih in po\u017ertvovalnih tekstilcev so se spremenili v iz\u010drpane \u017ertve socialisti\u010dnega gospodarstva, v\u010deraj\u0161nji heroji so postali socialni anahronizmi. V politi\u010dne dokumente in na naslovnice \u010dasopisov so stopili podjetniki.
\nKnjiga Labirinti postsocializma postavlja vpra\u0161anje, kako se z dru\u017ebeno-politi\u010dnimi spremembami oz. s spremembo referen\u010dnih okvirov ljudi spreminja pogled tekstilnih delavk in delavcev na socialisti\u010dno preteklost, kako zgodbe o preteklosti povezujejo ljudi oz. ustvarjajo ideje o skupnem spominu. Avtori\u010din pristop temelji na analizi terenskih situacij v Predilnici Litija ter pogovorov in intervjujev z upokojenimi in \u0161e zaposlenimi uslu\u017ebenci, delavci, direktorji ali sindikalisti v nekaterih drugih tekstilnih tovarnah po Sloveniji. V sredi\u0161\u010du zanimanja Nine Vodopivec je vpra\u0161anje, kako spremembe postsocialisti\u010dne transformacije do\u017eivljajo delavke in delavci v tekstilni industriji. Socialni spomin obravnava kot pomemben prostor (pre)oblikovanja delavskih subjektivitet postsocialisti\u010dne dobe.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3838″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]KAJA JAKOPI\u010c, TV voajerji<\/strong><\/span><\/p>\n

ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2006, 124 str., 14,61 evra.<\/p>\n

Ob koncu 90. let prej\u0161njega stoletja je beseda “realnost” postala karakteristika za ve\u010dino televizijskih \u017eanrov. Za televizijske ustvarjalce je to postalo magi\u010dno zagotovilo za visoko gledanost, za gledalce pa “u\u017eitek” gledanja novih TV-\u017eanrov. Televizijski ustvarjalci so gledalcem pri\u010deli ponujati resni\u010dnostne oddaje, ki so prinesle dramo za gledalce, izzive za tekmovalce v oddajah in seveda nagrade. Gledalci resni\u010dnostnih oddaj so spremljali obi\u010dajne ljudi, ki so postajali slavni, dobivali nagrade in si izbolj\u0161evali svoj polo\u017eaj v dru\u017ebi.
\nTV voajerji je prva slovenska knjiga, ki si zastavlja drzno vpra\u0161anje, kaj sploh pomeni realizem po televiziji, katere so konvencije, s katerimi je po televiziji konstruiran ob\u010dutek realnosti, in katera sredstva gledalca prepri\u010dajo, da je to, kar se ka\u017ee, realno. Danes prav vsi TV-\u017eanri (od resni\u010dnostnih \u0161ovov do vojnega reporterstva) realnost “zapakirajo” kot entertainment, kot zabavo. Nasilje v televizijskih poro\u010dilih je postalo TV-\u0161ov, prav tako je TV-\u0161ov postalo poni\u017eevanje sodelujo\u010dih v oddajah resni\u010dnostne televizije. Gledalci so si pridobili pozicijo voajerja, svet pa je postal spektakel. Gledalci jih sicer spremljajo kot “resni\u010dne”, \u010deprav vedo, da gre za konstrukte, zato kljub vsemu ali pa prav zato v svojih pogovorih skoraj vedno uporabljajo priljubljeno frazo “Videl sem po televiziji”.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3836″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]MATEJ HRIBER\u0160EK, \u017divljenje in delo p. Ladislava Hrovata<\/strong><\/span><\/p>\n

ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2006, 15,86 evra.<\/p>\n

Knjiga predstavlja poglobljeno \u0161tudijo pomembnega, a \u017eal precej prezrtega slovenskega jezikoslovca p. Ladislava Hrovata. Avtor Matej Hriber\u0161ek je pri svojem delu temeljito preiskal tudi Hrovatovo zapu\u0161\u010dino in jo uredil, v knjigi pa je objavil veliko slikovnega gradiva iz Hrovatove bogate zapu\u0161\u010dine in prvi\u010d predstavil slovenski javnosti.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3834″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]GHISLAINE GLASSON DECHAUMES, SVETLANA SLAP\u0160AK (ur.), \u017denske Balkana za mir: Aktivistke prestopajo meje<\/strong><\/span><\/p>\n

ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2005, 16 evrov.<\/p>\n

Zbornik \u017denske Balkana za mir predstavlja zgodovinsko pri\u010devanje do\u017eivete izku\u0161nje \u017eensk, ki se borijo proti vojni, sovra\u0161tvu in za miroljubno in demokrati\u010dno komunikacijo. Udele\u017eenke karavane so \u017ee leta 2002 prestopale prave in nami\u0161ljene meje in skozi labirinte razli\u010dnih naracij posku\u0161ale najti pot sprave. S svojimi pri\u010devanji pod vpra\u0161aj postavljajo prevladujo\u010de diskurze lo\u010devanja, razlikovanja in sovra\u0161tva, ki so vpisani v patriarhalno ureditev. Delo poziva k ponovnem premisleku o mejah, ki nas lo\u010dujejo, naj jih postavimo pod vpra\u0161aj in prestopimo.
\nKnjiga je hkrati iz\u0161la tudi v angle\u0161\u010dini, franco\u0161\u010dini, srb\u0161\u010dini\/hrva\u0161\u010dini\/bosan\u0161\u010dini, makedon\u0161\u010dini in alban\u0161\u010dini, zato se vpisuje v \u0161irok mednarodni kontekst \u017eenskega aktivizma.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3832″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]MELITA ZAJC, Digitalne podobe: vidnost, vednost, digitalni medij<\/strong><\/span><\/p>\n

ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2005, 16 evrov.<\/p>\n

Od videoumetnosti do ra\u010dunalni\u0161kih iger, od celove\u010dernih filmov do posnetkov nadzornih kamer in mobilnih telefonov, od resni\u010dnostnih oddaj do videoblogov, od internetne pornografije do spletnih zmenkov, od digitalnih fotografij do digitalnih arhivov. Neko\u010d je bila vsaka tehnolo\u0161ka izbolj\u0161ava na podro\u010dju produkcije podob dra\u017eja od prej\u0161nje, obseg tistih, ki jim je bilo izra\u017eanje v podobah dostopno, se je o\u017eal. Digitalne tehnologije so to spremenile. Enostavne in poceni naprave, zlasti kamere, ki jih danes uporablja tako reko\u010d vsakdo, so povzro\u010dile, da je sodobna avdiovizualna kultura eden najbolj prevladujo\u010dih in obenem najbolj nedoumljivih pojavov sodobnih zahodnih dru\u017eb. Digitalne podobe ru\u0161ijo mit o nedotakljivosti vizualnega v vsakdanjem \u017eivljenju, \u010das je, da temu sledimo tudi v teoriji, pravi Melita Zajc, ustvarjalka in raziskovalka avdiovizualnih medijev. Namesto prevladujo\u010dega obsojanja podob predlaga njihovo analizo. Temelj njene analize sta koncepta podobe kot indeksa in kot ikone, na tej osnovi pa obravnava medije podob in njihove najbolj raz\u0161irjene vsebine v okviru splo\u0161nih premen sodobnih zahodnih dru\u017eb, ki se v dobi digitalnega ka\u017eejo zlasti kot spremembe razmerij med pravicami avtorjev in interesom skupnosti, zasebnostjo in javnostjo, imetjem in solidarnostjo, gotovostjo in nejasnostjo, trajnostjo in minljivostjo.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3830″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]JERCA LEGAN, Razgaljena: \u017densko branje v Sloveniji<\/strong><\/span><\/p>\n

ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2004.<\/span><\/p>\n

Knjiga je prva ob\u0161irna \u0161tudija \u017eenskega revijalnega tiska v Sloveniji s posebnim poudarkom na problematiki potro\u0161ni\u0161ke ideologije v imenu \u017eenskega u\u017eitka. \u0160tudija predstavlja raz\u0161iritev pogleda, ki ga avtorica utemeljuje na svojem ve\u010dletnem raziskovanju slovenskih \u017eenskih revij ter zato predstavlja prese\u010di\u0161\u010de teoretskega in prakti\u010dnega pristopa. Zaradi razgibanega na\u010dina analize in oblike, ki opona\u0161a zunanjo podobo \u017eenskih revij, knjiga predstavlja zanimiv in drzen avtorski prispevek, ki se naslavlja na \u0161iroko strokovno in lai\u010dno javnost.<\/span>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3828″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]MARJETA MIKU\u017d, Pogledi na muzeje v obdobju globalizacije<\/strong><\/span><\/p>\n

ISH: Zbirka Documenta, in Muzej novej\u0161e zgodovine Slovenije, Ljubljana 2004.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3826″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]TADEJ PRAPROTNIK, Skupnost, identiteta in komunikacija v virtualnih skupnostih<\/strong><\/span>
\nISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2003.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3824″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]TADEJ PRAPROTNIK, Ideolo\u0161ki mehanizmi produkcije identitet: od identitete k identifikaciji<\/strong><\/span>
\nISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 1999.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3823″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]LIDIJA TAV\u010cAR, Zgodovinska konstrukcija modernega muzeja kot sestavine sodobne zahodne civilizacije<\/strong><\/span>
\nISH: Zbirka Documenta in Narodni muzej Ljubljana, Ljubljana 2003.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3821″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]ALENKA JANKO SPREIZER, Vedel sem, da sem Cigan – rodil sem se kot Rom: znanstveni rasizem v raziskovanju Romov<\/strong><\/span>
\nISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2002.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3819″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]KSENIJA H. VIDMAR (ur.), \u017denski \u017eanri: Spol in mno\u017ei\u010dno ob\u010dinstvo v sodobni kulturi<\/strong><\/span><\/p>\n

ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2001.
\nZbornik besedil medijskih \u0161tudijev in feministi\u010dne teorije vklju\u010duje prevode klasi\u010dnih referen\u010dnih besedil s podro\u010dja medijskih \u0161tudijev in feministi\u010dne teorije, in skozi zgodovinsko-teoretski zaris osvetljuje problematiko mno\u017ei\u010dne kulture in \u017eenskega ob\u010dinstva.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3817″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]SVETLANA SLAP\u0160AK (ur.), Podoba, pogled, pomen<\/strong><\/span><\/p>\n

ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2000.
\nZbornik prina\u0161a besedila J.-P. Vernanta, F. Frontisi-Ducroux, Claude Moss\u00e9 idr., zbornik pa vpeljuje prilo\u017eena knji\u017eica dvoj\u010dica Svetlane Slap\u0161ak Za antropologijo anti\u010dnih svetov, ki je besedila izbrala<\/span>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3815″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]SVETLANA SLAP\u0160AK, Za antropologijo anti\u010dnih svetov<\/strong><\/span>
\nISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2000.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3811″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]MELITA ZAJC, Tehnologije in dru\u017ebe<\/strong><\/span>
\nISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2000.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row]\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

[vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3844″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]ARCELINE DESBORDES-VALMORE, Pesmi srca Alma Mater Europaea \u2013 Institutum Studiorum Humanitatis, ISBN 978-961-6192-60-6, zbirka Documenta, ISSN 1408-1199; 18, prevod in izbor Marija Javor\u0161ek, spremna beseda \u017diva \u010cebulj, mehka vezava, 140 strani, 18 \u20ac; e-knjiga dostopna prek Biblos.si, ISBN: 978-961-6192-62-0 (epub) Marceline Desbordes-Valmore (1786\u22121859) je pomemben in izviren pesnik zgodnjega francoskega romantizma. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":3591,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/en.ish.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/3782"}],"collection":[{"href":"https:\/\/en.ish.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/en.ish.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/en.ish.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/en.ish.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3782"}],"version-history":[{"count":20,"href":"https:\/\/en.ish.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/3782\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5047,"href":"https:\/\/en.ish.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/3782\/revisions\/5047"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/en.ish.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/3591"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/en.ish.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3782"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}