{"id":3710,"date":"2016-06-23T17:48:55","date_gmt":"2016-06-23T16:48:55","guid":{"rendered":"http:\/\/en.ish.si\/page\/?page_id=3710"},"modified":"2018-08-20T15:05:40","modified_gmt":"2018-08-20T13:05:40","slug":"zbirka-dialog-z-antiko","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/en.ish.si\/?page_id=3710","title":{"rendered":"Collection Dialog z Antiko"},"content":{"rendered":"[vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”5406″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]Evripid, Trojanke, Andromaha, prevod, opombe in spremna beseda Jera Ivanc, AMEU-ISH, zbirka Dialog z antiko, 172 strani, 18,99 \u20ac.<\/strong><\/p>\n

Knjiga prina\u0161a drugi prevod Evripidove tragedije Trojanke <\/em>in prvi prevod njegove Andromahe<\/em>. Obe tragediji sta nastali v \u010dasu pelopone\u0161ke vojne, obe \u010drpata iz epske tradicije in opisujeta dogodke po trojanski vojni. Andromaha <\/em>prikazuje spopad dveh \u017eensk za ohranitev polo\u017eaja v mo\u017eevi hi\u0161i nekaj let po trojanski vojni, Trojanke <\/em>pa so postavljene v tabor trojanskih ujetnic kmalu po padcu Troje. O\u010detje, soprogi in sinovi so mrtvi, \u017eenske \u2013 Hekaba, Kasandra, Andromaha in Helena \u2013 pa druga za drugo, z \u017ealostinkami na ustih, odhajajo v (spolno) su\u017eenjstvo; Andromahi v obeh tragedijah iz naro\u010dja iztrgajo sina in obe tragediji se zaklju\u010dita s pokopom vnuka.<\/p>\n

V dvajsetem stoletju so bile protivojne interpretacije in priredbe Trojank <\/em>redne gostje gledali\u0161kih odrov po vsem svetu, \u010deprav mnogi sodobni raziskovalci poudarjajo, da v dru\u017ebenopoliti\u010dnem kontekstu atenskega gledali\u0161\u010da, kjer je \u0161lo predvsem za politi\u010dno propagando, ne moremo govoriti o mirovni\u0161tvu ne o kakr\u0161nikoli podobni dru\u017ebenopoliti\u010dni kritiki. A tovrstne diametralno nasprotujo\u010de si interpretacije avtorjevega namena in sporo\u010dila so povsem v skladu z lekcijo, ki smo se jo nau\u010dili v stoletju totalitarnih re\u017eimov \u2013 ve\u010dja kot je kontrola in ostrej\u0161a kot je cenzura, glasnej\u0161e so ti\u0161ine in zgovornej\u0161e so besede.<\/p>\n

Hkrati pa se zdi, da gre v obeh tragedijah za preprost konflikt med mo\u0161kimi predstavami o idealni \u017eenski, ki ga zagovarjata Hekaba in Andromaha, ter popolnim nasprotjem tega ideala, Heleno in Hermiono. \u0160e ve\u010d \u2013 da sta obe nasprotji le dve plati ene medalje \u2013 ve\u010dne mo\u0161ke fantazme o \u017eenski, ki je \u017eena in<\/em> ljubica, kurba in<\/em> svetnica, mati in <\/em>prasica.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”5411″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]Prepovedana ljubezen: Evripid, Hipolit, Seneka, Fedra, prevod in opombe Brane Senega\u010dnik, predgovor in uredila Maja Sun\u010di\u010d, AMEU-ISH, zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2017, 180 strani, 18.90 \u20ac<\/strong><\/p>\n

Knjiga Prepovedana ljubezen<\/em> nadaljuje niz objav v zbirki Dialog z antiko in s prvim slovenskim prevodom Senekove Fedre<\/em> in novim prevodom Evripidovega Hipolita<\/em> vzpostavlja dialog z antiko na ve\u010d ravneh: pri samem Evripidu, saj je avtor napisal ve\u010d razli\u010dic Hipolita<\/em>; med gr\u0161ko in rimsko antiko, saj je Seneka napisal Fedro<\/em> po vzoru Evripidove drame in mit umestil v svoj \u010das in prostor. Knjiga vzpostavlja dialog tudi s sodobnim bralcem, ki ga poziva k razmi\u0161ljanju o ljubezni zunaj okvirov lastne kulture, navad in \u010dasa.<\/p>\n

Hipolit <\/em>in Fedra <\/em>dramatizirata tragi\u010dnost \u017eenske zahteve po ljubezni in seksualnosti, ki po anti\u010dnih prepri\u010danjih prestopa meje navad, zakonov in narave. Zato nam knjiga prina\u0161a tudi niz \u017eenskomrzni\u0161kih sporo\u010dil, ki so klju\u010dni za razumevanje anti\u010dnih dram. \u017denska nima pravice ljubiti ne biti ljubljena, ker je \u017eenska zahteva po ljubezni tragi\u010dna in pogubna sama po sebi. \u017denske so spolni objekt in si ne smejo svobodno izbrati partnerja, ker ne vedo, kaj je prav in kaj ne. Ker \u017eenske ne razumejo, kaj je prava ljubezen, je njihova ljubezen v izhodi\u0161\u010du po\u0161astna, razen \u010de se, kot denimo Alkestida, iz ljubezni \u017ertvujejo v korist mo\u0161kih. Sicer nam tragedije sporo\u010dajo, da so \u017eenske last mo\u0161kih, ki jih lahko ugrabijo, posilijo, spolno zasu\u017enjijo ali zavr\u017eejo ter si vzamejo drugo \u017eensko ali de\u010dka. \u017denske nimajo izbire v \u017eivljenju niti v ljubezni, saj je edina \u017eenska izbira zgolj izbira oblike samomora, kot nam v obeh dramah poka\u017ee glavna junakinja Fajdra oz. Fedra. Dobra \u017eenska namre\u010d ne obstaja, saj je dobra \u017eenska zgolj mrtva \u017eenska.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”5407″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]Artemidor, Interpretacija sanj<\/em>, <\/strong>prevod, opombe in spremna \u0161tudija Maja Sun\u010di\u010d, AMEU-ISH, zbirka Dialog z antiko, Ljubljana, 368 strani, 19,90 \u20ac<\/strong><\/p>\n

Knjiga prina\u0161a prvi slovenski prevod Artemidorjevega spisa Interpretacija sanj<\/em>, edine ohranjene anti\u010dne sanjske knjige. Artemidor (2. stol. n. \u0161t.) je najpomembnej\u0161i vir o sanjah v antiki in interpretaciji sanj kot postopku za napovedovanje prihodnosti. Prerokovanje iz sanj je imelo pomembno vlogo za anti\u010dne Grke in Rimljane. Bilo je na splo\u0161no sprejeto, vendar marginalizirano, saj je \u0161lo za zasebno prerokovanje, \u010deprav so se poleg navadnih ljudi z razlagalci sanj posvetovali tudi politiki in vojskovodje.<\/p>\n

Artemidorjeva sanjska knjiga nam ponuja vpogled v sanje razli\u010dnih dru\u017ebenih skupin. Anti\u010dni razlagalec sanj je moral spoznati sanjajo\u010dega, kdo je, kaj po\u010dne, njegovo poreklo, premo\u017eenjski status, starost, zakonski stan in zdravstveno stanje. Zato nam Artemidorjeva sanjska knjiga prina\u0161a sanje \u017eensk in mo\u0161kih, revnih in bogatih, svobodnih in su\u017enjev, mladih in starih, poro\u010denih in samskih, zdravih in bolnih itd. Iz njihovih sanj izvemo marsikaj o vsakdanjem \u017eivljenju, saj sanjajo o svojih bli\u017enjih, bolezni, smrti, naravnih pojavih, odhodu od doma, te\u017eavah z dolgovi, brezposelnosti, sodnih procesih, kjer je posameznik lahko izgubil vse, tudi \u017eivljenje.<\/p>\n

Za sodobnega bralca je knjiga \u0161e posebej zanimiva, saj mu po eni strani odpira vpra\u0161anja glede lastnih sanj, hkrati pa mu odstira pogled v sanje in s tem v zasebnost ljudi iz drugega \u010dasa in drugih kultur. Vsi ljudje v vseh \u010dasih in kulturah sanjamo, vendar na\u0161e sanje nimajo istega pomena. Sanje je treba razlagati v njihovem kulturnem in zgodovinskem kontekstu, saj je \u00bbuniverzalna\u00ab razlaga sanj napa\u010dna. Zato je treba Artemidorjevo Interpretacijo sanj <\/em>brati povsem druga\u010de od pri nas dobro znanega istoimenskega Freudovega dela.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”5410″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]Tit Makij Plavt, Perzijec, Kazin<\/em>a,\u00a0<\/em>prevod, opombe in spremna beseda Nada Gro\u0161elj, uredila Maja Sun\u010di\u010d, AMEU-ISH, zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2017, 212 strani, 17,90 \u20ac<\/strong><\/p>\n

Eden najpomembnej\u0161ih rimskih komediografov, Tit Makij Plavt (3.\u20132. stol. pr. Kr.), se je navdihoval pri starogr\u0161ki \u00bbnovi komediji\u00ab, ki je sledila prepoznavnemu vzorcu: prikazovala je stereotipne melodramati\u010dne zgodbe in v njihovem okviru paleto \u010dlove\u0161kih tipov, kakr\u0161ni so sitni in stiska\u0161ki o\u010de, zaljubljeni mladeni\u010d, pretkani su\u017eenj. Svojim predelavam gr\u0161ke komedije pa je Plavt vtisnil \u0161e lastni pe\u010dat z vna\u0161anjem prvin iz italske uprizoritvene umetnosti, ki sta jo zaznamovali burka\u0161tvo in zajedljiv humor. Ta knjiga prina\u0161a njegovi doslej neprevedeni burki Perzijec (Persa) in Kazina (Casina). V Perzijcu se Plavt poigrava s konvencijami gr\u0161ke nove komedije, tako da lahko v njej vidimo kar \u00bbkomedijo o komediji\u00ab, medtem ko v Kazini spremljamo motiv, dobro poznan iz \u0161tevilnih del evropske knji\u017eevnosti, ne nazadnje iz Linhartove veseloigre Mati\u010dek se \u017eeni: gospodar zasleduje slu\u017eabnico, a se na koncu osme\u0161i. Rde\u010da nit, ki povezuje Plavtovi igri, je prevratni\u0161ki saturnalijski duh, v katerem osebe z avtoriteto \u2013 starci, o\u010detje, gospodarji \u2013 potegnejo kraj\u0161i konec.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”5416″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]Plutarh, Vzporedni \u017eivljenjepisi: Demetrij \u2013 Antonij<\/em>, prevod, opombe, spremna \u0161tudija in uredila Maja Sun\u010di\u010d, AMEU-ISH, zbirka Dialog za antiko, Ljubljana 2015, 312 strani, 19,99 \u20ac <\/strong><\/p>\n

Plutarhovi Vzporedni \u017eivljenjepisi <\/em>so moralni portreti slavnih anti\u010dnih politikov in vojskovodij, polni enkratne me\u0161anice biografije, morale, zgodovine in propagande. To velja tudi za negativni par Demetrij \u2013 Antonij<\/em>, v katerem nam avtor predstavi nelo\u010dljivo povezavo med spolno amoralo, razuzdanostjo, pijan\u010devanjem, razsipnostjo in protizakonitim ravnanjem. Za oba obravnavana junaka poka\u017ee, da sta zaradi svojih moralnih slabosti zatajila in nista izpolnila svojih dol\u017enosti mo\u0161kega na visokem politi\u010dnem polo\u017eaju. S tem nista uni\u010dila zgolj sebe, temve\u010d omajala tudi temelje dr\u017eave. Njun amoralni portret slu\u017ei kot svarilo bralcem.<\/p>\n

V paru Demetrij \u2013 Antonij <\/em>Plutarh primerja makedonskega vojskovodjo in kralja Demetrija Poliorketa (337\u2013283 pr. n. \u0161t.) z rimskim vojskovodjo in politikom, triumvirom Markom Antonijem (86\u201330 pr. n. \u0161t.), ki je najbolj znan po porazu v bitki pri Akciju in tragi\u010dni ljubezenski zgodbi z egip\u010dansko kraljico Kleopatro VII. (69\u221230 pr. n. \u0161t.). Gre za eno najslavnej\u0161ih anti\u010dnih \u017eensk, zgodovinsko osebnost in hkrati mit. \u010ceprav je v Antoniju <\/em>nakazano, da je Kleopatra kot kraljica in vrhovna poveljnica egip\u010danske vojske vplivala na usodo takratnega Sredozemlja, Plutarh zaradi propagande izpostavlja ljubezensko zgodbo z Antonijem. V nasprotju s sodobno predstavo ljubezen nastopa kot najve\u010dje zlo, zaljubljeni Antonij pa kot pomehku\u017een mo\u0161ki, ki si je zaradi ljubezni uni\u010dil ble\u0161\u010de\u010do kariero in zapravil polovico rimskega cesarstva, danes pa bi ga mo\u0161kim postavili za zgled.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”5415″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]Seneka, Tiest<\/em>, prevod in spremna beseda Jera Ivanc, uredila Maja Sun\u010di\u010d, AMEU \u2013 ISH, zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2015, 104 strani, 14,99\u20ac<\/strong><\/p>\n

Usode Tantalovih potomcev so bile med gr\u0161kimi in latinskimi tragi\u0161kimi pesniki izjemno priljubljena tema, od vseh epizod pa je najve\u010d dramskih obdelav do\u017eivel boj za oblast med bratoma Atrejem in Tiestom s pripadajo\u010do \u00bbTiestovo gostijo\u00ab. A podobno kot so se od vseh rimskih tragedij ohranile le Senekove, se je od vseh anti\u010dnih tragi\u0161kih obdelav te epizode ohranil le Senekov Tiest. <\/em>Ta najbolj krvava in hkrati najbolj vplivna anti\u010dna tragedija je po vsej verjetnosti nastala okoli leta 62, v \u010dasu Neronove vladavine, in politi\u010dno branje se ponuja kar samo od sebe. Sploh v lu\u010di starej\u0161ih latinskih obdelav, tako tistih iz obdobja s konca republike, ko je \u0161lo za odkrito (anti)propagando vplivnega posameznika in so bile diktatorske te\u017enje najbolj priljubljen o\u010ditek med politi\u010dnimi nasprotniki, kot tistih iz obdobja Neronovih predhodnikov, ko sploh ni bilo ve\u010d mogo\u010de napisati Atreja <\/em>ali Tiesta,<\/em> ne da bi se pri tem generirali aktualni politi\u010dni pomeni, kar je prenekaterega avtorja stalo bodisi svobode bodisi glave. Je bil Seneka, Neronov u\u010ditelj in svetovalec, res tako drzen, da bi s Tiestom <\/em>odkrito \u017eugal svojemu cesarju?<\/p>\n

Kontekst nastanka Senekovih tragedij je zavit v meglo, Seneka pa kot negledali\u0161ki \u010dlovek \u2013 \u010deprav je posnemal takratne dramsko-gledali\u0161ke konvencije \u2013 ni imel prave predstave o tem, kaj pomeni pisati za gledali\u0161\u010de, in verjetno ni do\u017eivel polne uprizoritve nobene od svojih tragedij, mu je pa kljub temu uspelo napisati gledali\u0161ko, dramsko in pesni\u0161ko izjemno u\u010dinkovite komade. Najsilovitej\u0161i, \u010deprav najokrutnej\u0161i, je vsekakor Tiest.<\/em>[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3769″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]EVRIPID, Orest<\/strong><\/p>\n

prevod, opombe in spremna \u0161tudija Jera Ivanc, Alma Mater Europaea \u2013 Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanisti\u010dni \u0161tudij, zbirka Dialog z antiko: 21, ISBN 978-961-6192-61-3, Ljubljana 2014, mehka vezava, 152 strani, 19 \u20ac; e-knjiga dostopna prek biblos.si, ISBN 978-961-6192-63-7 (pdf)<\/p>\n

Evripid (ok. 480\u2013406 pr. Kr.) je najmlaj\u0161i od treh velikih tragi\u0161kih pesnikov gr\u0161ke antike. Bil je veliki gledali\u0161ki in dramatur\u0161ki inovator, njegova dela so bila v \u010dasu nastanka in v kasnej\u0161ih stoletjih izjemno priljubljena. Orest je bil najpopularnej\u0161a tragedija v antiki in \u0161e danes nudi kljub kritikam, ki jih je bil dele\u017een v preteklosti, obilo literarnih in gledali\u0161kih u\u017eitkov. V Orestu postavlja Evripid vpra\u0161anje krivde v kontekst skorumpiranih dr\u017eavnih in sodnih institucij, spra\u0161uje se o svobodni volji, obdeluje teme kot so svoboda in su\u017eenjstvo, ljubezen in sovra\u0161tvo, pravica in ma\u0161\u010devanje. Sodi med Evripidove pozne drame, katerih zaplet je skoraj v celoti avtorjev izmislek. Tradicionalno so Erinije Oresta po materinem umoru gnale po svetu, dokler se v Delfih ni o\u010distil in bil v Atenah dele\u017een oprostilne sodbe, naslovni junak Evripidovega Oresta pa ostane doma in poskrbi za materin pogreb, nato pa blazen od Erinij oble\u017ei v oskrbi sestre Elektre in se \u2013 zana\u0161ajo\u010d se na tradicionalno dober razplet \u2013 prepusti argejskim sodnim mlinom. A mesto se na umor odzove z zgra\u017eanjem \u2013 tradicionalno je bilo bodisi veselo bodisi indiferentno \u00ac\u2013 in na ljudski skup\u0161\u010dini izglasuje smrtno kazen; tradicionalno je Orestu sodil atenski sodni zbor pod Ateninim predsedstvom, to\u017enik so bile Erinije, zagovornik Apolon.<\/p>\n

Tik pred izvr\u0161itvijo kazni pa pride do obrata \u2013 Orest, Elektra in Pilad vzamejo tradicijo v svoje roke in skujejo na\u010drt, kako bodo ne le ostali \u017eivi, ampak se hkrati \u0161e krvavo ma\u0161\u010devali. Sledi vrsta napetih, odrsko razgibanih in izjemno duhovitih, celo sme\u0161nih prizorov \u2013 \u010de omenimo samo beg pojo\u010dega frigijskega su\u017enja preko strehe \u2013, ki se tik pred popolnim kaosom zaklju\u010dijo z nastopom Apolona \u00bbiz stroja\u00ab. Kot da se je bil Evripid, ki je bil v poigravanju s pri\u010dakovanji publike pravi virtuoz, odlo\u010dil, da bo z Orestom izzval tako tragi\u0161ko-mitolo\u0161ko kot dramsko-gledali\u0161ko tradicijo, nato pa se tik pred usodnim strelom ustavil \u2013 kdo bi oble\u017eal, tragedija ali Evripid, ni jasno.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3767″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]PLUTARH, Vzporedni \u017eivljenjepisi: Kimon \u2013 Lukul, Nikias \u2013 Kras<\/strong><\/strong><\/p>\n

Prevod, opombe, spremna \u0161tudija in uredila Maja Sun\u010di\u010d, ISBN 978-961-6192-58-3, zbirka Dialog z antiko ISSN 1855-5373; 20, Ljubljana 2014, 332 strani, mehka vezava, 20 evrov<\/p>\n

Plutarhovi Vzporedni \u017eivljenjepisi so moralni portreti slavnih gr\u0161kih in rimskih politikov in vojskovodij. Sodobnega bralca pritegnejo bolj kot druga anti\u010dna dela, saj v njih najde edinstveno me\u0161anico biografije, morale in zgodovine. Vzporedni \u017eivljenjepisi so obenem politi\u010dni portreti. Kar ne presene\u010da, saj je bila za anti\u010dne ljudi politika vse, torej na\u010din vsakdanjega \u017eivljenja. Politiko so v antiki uvr\u0161\u010dali na podro\u010dje morale, zato je bil par politika \u2013 morala zanje nelo\u010dljiva dvojica. Tudi Plutarhu je politika vse, \u0161e ve\u010djo te\u017eo pa daje morali. To lahko opazujemo tudi v parih Kimon \u2013 Lukul in Nikias \u2013 Kras v tej knjigi. Nekatere vrline so mu bolj pri srcu, nekatere slabosti pa zavra\u010da bolj od drugih, kak\u0161ne spet obravnava razli\u010dno, odvisno od okoli\u0161\u010din in glede na posameznika. Ve\u010dina obravnavanih vrlin in slabosti se vpisuje med topose, Plutarh pa jim dodaja osebni pe\u010dat, ko slika psiholo\u0161ki portret svojih junakov.
\nKer je pisal \u017eivljenjepise, ne zgodovine, je za Plutarha zgodovina u\u010diteljica morale in prakti\u010dne politi\u010dne dejavnosti. Zanj je preteklost propaganda, ki pogosto nastopa kot nostalgi\u010dni konstrukt: to velja zlasti za \u017eivljenjepise Grkov, ki jih primerja z njihovimi rimskimi pari in pri tem odmisli neprimerljive razlike v dr\u017eavni ureditvi in obsegu dejanskih spopadov. Zavzema se za stare ideale gr\u0161ke vzgoje, blagosti, pravi\u010dnosti, zmernosti in zadr\u017eanosti ter promovira najprimernej\u0161e obna\u0161anje politi\u010dne in socialne elite. Ker gre za moralno vzgojo bralca, se od njega pri\u010dakuje, da se vpra\u0161a: Kaj bi jaz storil na Kimonovem, Lukulovem, Nikijevem ali Krasovem mestu?[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3766″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]MAJA SUN\u010cI\u010c, Plutarhova \u0161ola za \u017eenske: predstavitev \u017eensk v Eti\u010dnih spisih<\/span><\/strong><\/p>\n

Alma Mater Europaea \u2013 Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanisti\u010dni \u0161tudij, zbirka Dialog z antiko: 19, ISBN 978-961-6192-57-6, Ljubljana 2013, mehka vezava, 152 strani, 20 \u20ac.<\/p>\n

V knjigi so analizirani spisi iz Plutarhove zbirke Eti\u010dni spisi: Nasveti \u017eeninu in nevesti, Tola\u017eba za \u017eeno, \u017denska juna\u0161ka dejanja in Dialog o ljubezni. Na\u0161teti spisi vsebujejo Plutarhove napotke \u017eenskam, zato smo jih uvrstili v kategorijo \u00bb\u0161ola za \u017eenske\u00ab. Vsi so neposredno ali posredno posve\u010deni \u017eenskam in se ukvarjajo z najpomembnej\u0161imi vpra\u0161anji v \u017eenskem \u017eivljenju, predvsem z zakonsko zvezo, ljubeznijo, \u017ealovanjem in delovanjem v korist mo\u0161kih ali skupnosti izven doma. V njih Plutarh daje zglede in razpravlja o morali \u017eensk, njihovih intelektualnih in politi\u010dnih sposobnostih ter pomenu, ki ga imajo za mo\u0161ke na makro in mikro ravni. Analiza izbranih spisov poka\u017ee, da Plutarhovo obravnavo \u017eensk pogosto zaznamujeta dvoumnost in raba dvojnih meril, kar tudi sicer zasledimo v njegovem opusu.<\/p>\n

Plutarh na\u010deloma zavra\u010da \u017eensko (so)delovanje v politiki, hkrati pa z zgledi poka\u017ee, da so lahko \u017eenske aktivne, pogumne in zmo\u017ene hvalevrednih dejanj. \u017denske opozarja, naj mo\u0161ke interese vedno in povsod postavljajo pred lastne. Zagovarja izobrazbo \u017eensk, vendar ta \u017eenskam ne omogo\u010da svobode in izbire kot mo\u0161kim, temve\u010d Plutarh od njih pri\u010dakuje, da prostovoljno in ravno zaradi svoje izobra\u017eenosti sprejmejo podrejeno vlogo v zakonski zvezi in dru\u017ebi. V tem primeru si zaslu\u017eijo vse \u010dasti in imajo pravico, da so mo\u0161kim enakovredne partnerice. S tem sodobnim bralcem jasno poka\u017ee, da je dale\u010d od na\u0161ega pojmovanja feminizma, saj so zanj omejitve patriarhalne dru\u017ebe samoumevne in od vzornih \u017eensk pri\u010dakuje, da se bodo obna\u0161ale spolu primerno in se na svoje \u00bbpravo\u00ab mesto postavile kar same.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3764″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]ARISTOFAN, Demago\u0161ka komedija: politi\u010dne komedije III<\/strong><\/strong><\/p>\n

Prevod, komentar, spremna \u0161tudija in uredila: Maja Sun\u010di\u010d, ISH: Dialog z antiko, Ljubljana 2012, 370 strani, 19 evrov<\/p>\n

Aristofanova demago\u0161ka komedija nam postavlja klju\u010dno vpra\u0161anje: je demagogija res nekaj slabega? Odgovor na to na videz preprosto vpra\u0161anje ni lahek niti enozna\u010den, saj nas podrobno branje opozarja na velike kulturne razlike med anti\u010dno atensko in sodobnimi demokracijami ter nas svari pred poenostavitvami. Izhodi\u0161\u010dni pomen besed demagogija in demagog je nevtralen ali pozitiven, kar vidimo tudi v Aristofanovi demago\u0161ki komediji.<\/p>\n

\u010ceprav Aristofan demagoge silno napada, njegovi demago\u0161ki komediji Vitezi (prvi\u010d uprizorjena l. 424 pr. n. \u0161t.) in Pti\u010di (prvi\u010d uprizorjena 414 pr. n. \u0161t.) poka\u017eeta, kaj vse lahko dose\u017eemo z demagogijo. Komi\u010dni junak nastopa kot pameten dr\u017eavljan, za katerega se izka\u017ee, da ima vse zmo\u017enosti demagoga, ko pa dobi pravico, da spregovori, se upre demagogu in sam postane demagog. Po drugi strani nas Aristofan opozarja na nevarnosti demagogije, s \u010dimer kritizira demokracijo in jo napada kot dru\u017ebeno ureditev. Poka\u017ee, da je ljudstvo nestanovitno in nezanesljivo, sprejema obljube, podkupnine in prilizovanja demagogov, ki pa so hitro nadomestljivi z novimi. Aristofanova demago\u0161ka komedija preigrava razli\u010dne mo\u017enosti odnosa med politikom in ljudstvom, ki v komi\u010dnem kontekstu mnogokrat mejijo na pornografijo in prostitucijo.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3762″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]KVINT HORACIJ FLAK, NICOLAS BOILEAU DESPREAUX, Umetnost pesni\u0161tva: od antike h klasicizmu<\/span><\/strong><\/p>\n

Prevedli: Nada Gro\u0161elj in Marija Javor\u0161ek, spremni \u0161tudiji: Nada Gro\u0161elj, Agata \u0160ega, uredila: Maja Sun\u010di\u010d, ISH: Dialog z antiko, Ljubljana 2012, 131 strani, 15 evrov<\/p>\n

Med anti\u010dnimi deli, ki so vtisnila poznej\u0161i evropski knji\u017eevnosti najglobji pe\u010dat, je brez dvoma Ars poetica starorimskega pesnika Horacija. Horacijevi zdravorazumski nauki – zahteve po enovitosti, notrajni skladnosti in doslednosti pesni\u0161kega dela ter po avtorjevi vrhunski samodisciplini, znamenita maksima, da je v poeziji najbolje zdru\u017eiti koristno s prijetnim – so se vkoreninili v zavest evropskega \u010dloveka in navdihnili \u0161tevilne verzificirane eseje o pesni\u0161tvu tako v latin\u0161\u010dini kot v “ljudskih” jezikih: italijan\u0161\u010dini, franco\u0161\u010dini, \u0161pan\u0161\u010dini, angle\u0161\u010dini. Aktualnost Horacijevih misli se je nekoliko umaknila v ozadje \u0161ele z nastopom romantike, \u0161e v obdobju klasicizma in razsvetljenstva pa je njegova razprava veljala za zakonik razuma in dobrega okusa. Med njene najpomembnej\u0161e naslednice sodi klasicisti\u010dna pesnitev L’art poetique (1674) Nicolasa Boileauja, ki je kriti\u0161ka na\u010dela Horacija in nekaterih drugih avtorjev osvetlil s primeri iz starej\u0161e in so\u010dasne francoske knji\u017eevnosti. Tako nam je s svojo poemo, ve\u010d kot dvakrat dalj\u0161o od Horacijeve, zapustil dragocen uvid v knji\u017eevno ustvarjanje in uveljavljene kriti\u0161ke poglede svojega \u010dasa, ki so jih upo\u0161tevali francoski klasiki Corneillevega in Racinovega kova. Z objavo obeh del v isti izdaji (gre za prvi integralni prevod Boileaujeve pesnitve v sloven\u0161\u010dino in za nov prevod Horacijeve) se bralec lahko sam prepri\u010da, kako \u017eivo in navduhujo\u010de je bilo anti\u010dno izro\u010dilo pred slabimi \u0161tiristo leti.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3760″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]PIERRE CORNEILLE, Rimske politi\u010dne tragedije<\/span><\/strong><\/strong><\/p>\n

Prevedla Marija Javor\u0161ek, spremne \u0161tudije Janko Kos, Tone Smolej, Bo\u0161tjan Marko Turk, ISH: Dialog z antiko, Ljubljana 2011, 244 strani, 18 evrov.<\/p>\n

Po mladostni mitolo\u0161ki Medeji in tri leta po Cidu se je Corneille lotil dram s snovjo iz rimske politi\u010dne zgodovine. V tragediji Horacij (1640), nastali na podlagi branja Livija, je obravnaval izvore rimske dr\u017eave, zlasti bratomorno vojno med Albo in Rimom, ki sta bila prek Horacija in Kuriacija v dru\u017einskih povezavah. Zmagoslavje je do\u017eivela njegova drama Cina (1642), v kateri je pod vplivom anti\u010dnih virov (Seneka) uprizoril zaroto zoper cesarja Avgusta, a tudi vladarjevo \u0161irokogrudno pomilostitev zarotnikov. V Pompejevi smrti (1644) opisuje Pompejev umor in Kleopatrin boj za oblast. V teh dramah je zlasti vznemirljiva podoba anti\u010dne \u017eenske kot politi\u010dnega dejavnika (Sabina, Emilija, Kleopatra) skozi o\u010di klasicisti\u010dnega dramatika. Corneilleve rimske politi\u010dne tragedije Horacij, Cina in Pompejeva smrt sodijo v vrh dramatikovega ustvarjanja, njegov celotni dramski opus pa pomeni vrh evropskega klasicizma.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3759″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]GEOFFREY CHAUCER, Legenda o dobrih \u017eenah<\/strong><\/span><\/strong><\/p>\n

Prevod, opombe in spremna besedila Nada Gro\u0161elj, ISH: Dialog z antiko, Ljubljana 2011, 168 strani, 18 evrov<\/p>\n

Kot pripoveduje angle\u0161ki pesnik Geoffrey Chaucer, avtor znamenitih Canterburyjskih zgodb, v Prologu k Legendi o dobrih \u017eenah, mu nalo\u017ei to delo sanjska prikazen; z njim naj bi se odkupil za dve pesnitvi, v katerih je opisoval nezveste \u017eenske. Chaucer ali, bolje, njegov prvoosebni pripovedovalec za\u010dne marljivo upesnjevati nesre\u010dne \u017eivljenjske usode junakinj iz klasi\u010dne antike, vendar mu zgodbe iz pri\u010dakovane patetike nenehno uhajajo v komiko in parodijo. Sad njegovega truda je nedokon\u010dana (ali deloma izgubljena) pesnitev o desetih \u017eenskah, ki je po besedah literarnih teoretikov najbolj enigmati\u010dno delo tega srednjeve\u0161kega pisca in nam \u0161e danes postavlja vrsto vpra\u0161anj.
\nPrevod, opombe in spremna besedila je pripravila Nada Gro\u0161elj, leto\u0161nja Sovretova nagrajenka.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3757″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]ARISTOFAN, Mirovni\u0161ka komedija<\/span><\/strong><\/p>\n

Prevod, komentar in spremna \u0161tudija Maja Sun\u010di\u010d, ISH: Dialog z antiko, Ljubljana 2011, 360 strani, 19 evrov.<\/p>\n

Aristofan nam v komedijah Mir (prvi\u010d uprizorjena 421 pr. n. \u0161t.) in Lizistrata (prvi\u010d uprizorjena 411 pr. n. \u0161t.) sporo\u010da, da je napa\u010dna politika Grke pripeljala do dolgotrajne vojne, ki ne gre v prid Atencem, prava politika pa jih bo popeljala do miru, v katerem bodo Atenci v bolj\u0161em polo\u017eaju v primerjavi s svojimi nasprotniki. Ker realna politika o\u010ditno ne deluje, se Aristofan loti komi\u010dne politike, svetuje in ponudi komi\u010dne re\u0161itve za izhod iz brezizhodnega polo\u017eaja. Nasvete in re\u0161itve, ki jih predlagata njegova komi\u010dna junaka Trigaj in Lizistrata, je treba razumeti farsi\u010dno, ne zares. Smoter komedije ni re\u0161evanje dejanskih problemov vojne, ampak nuditi zabavo, pozabo in pobeg pred grozotami vojne. Namesto zani\u010d realnih politikov v Dionizovem gledali\u0161\u010du zavlada komediograf in vzpostavi bolj\u0161i svet v vzporednih Atenah, saj bi bilo iz realnih Aten bolje pobegniti. \u010ce realne re\u0161itve ni, obstaja vsaj fantasti\u010dna komi\u010dna re\u0161itev.<\/p>\n

Komediji Mir in Lizistrata nam govorita o tesni prepletenosti politike, vojne in miru ter sta ve\u010dno sve\u017ei in vedno novi spodbudi za mirovni\u0161tvo. Po drugi strani nam razumevanje ogro\u017ea konstruktivni nesporazum, ki od nas zahteva prevetritev konceptov. Vpra\u0161ati se namre\u010d moramo, ali gre pri Aristofanu res za mirovni\u0161ko propagando ali pa smo vse narobe razumeli, ker imamo danes druge ideje in koncepte. Gre za ve\u010dna vpra\u0161anja in ve\u010dne odgovore, \u010deprav se konteksti spreminjajo in vse postavljajo v druga\u010dno perspektivo ter zahtevajo vzpostavitev dialoga s to druga\u010dnostjo.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3755″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]ARISTOFAN, Ekonomska komedija<\/strong><\/p>\n

Prevod, komentar in spremne \u0161tudije Maja Sun\u010di\u010d, ISH, zbirka Dialog z antiko 14, 344 strani, 18 evrov<\/p>\n

Komedija je bila del dr\u017eavnega aparata in jo je treba razlagati kot pomembno ustanovo atenske demokracije. Pomenila je veselo skup\u0161\u010dino, saj so bili dr\u017eavljani obenem tudi ob\u010dinstvo. S komedijo so slavili sami sebe, tj. vladavino ljudstva. Ker gre za veselo skup\u0161\u010dino, je treba komedijo opredeliti za politi\u010dno. Ljudstvo se je poistovetilo s komi\u010dnim junakom, ki kot povpre\u010dne\u017e zmaguje proti dru\u017ebi in v imenu ljudstva napada najvi\u0161je avtoritete (vodilne politike, vplivne\u017ee, sve\u010denike, bogove). Komedija pomeni protest navadnega \u010dloveka proti avtoriteti, zato ne presene\u010da, da so \u0161tevilni filozofi, praviloma podporniki oligarhi\u010dnih nedemokrati\u010dnih dr\u017eavnih ureditev, nasprotovali komediji in jo \u0161teli za moralno opore\u010dno (npr. Platon, Aristotel, Psevdo-Ksenofont idr.).<\/p>\n

Zadnji ohranjeni Aristofanovi komediji Parlamentarke in Bogastvo se zavzemata za uresni\u010ditev velike ideje in \u017eelita vpeljati ob\u010do blaginjo za vse. Komediji ve\u017ee ekonomska tematika, in sicer predvsem vpra\u0161anje porazdeljevanja bogastva. Prizadevata si za ukinitev rev\u0161\u010dine, k problemu pa pristopata na razli\u010den na\u010din. V Parlamentarkah pride do ukinitve zasebne lastnine, tako da ni nobeden ve\u010d bogat, pa tudi reven ne. V Bogastvu je slika druga\u010dna, saj vsi postanejo bogati, razen pe\u0161\u010dice krivi\u010dne\u017eev, ki pa se morajo zgolj pobolj\u0161ati, da bodo tudi oni lahko (spet) bogati. Komi\u010dna junaka Praksagora in Hremil predstavljata novo politiko in nove Atene, v katerih se je \u010dlovek iz dr\u017eavljana, politi\u010dnega bitja, spremenil zgolj v ekonomsko bitje, ki ga zanima samo lastni interes in predvsem pre\u017eivetje. Kot tak\u0161na nagovarjata tudi dr\u017eavljana v sodobnih demokracijah in mu sporo\u010data, da je ekonomska enakost mo\u017ena le v fantasti\u010dnem svetu komedije.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3753″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]MARK TULIJ CICERON, O prerokovanju<\/strong><\/p>\n

Prevod in spremna besedila Nada Gro\u0161elj, ISH, zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2010, 17 \u20ac.<\/p>\n

Mark Tulij Ciceron (106\u201343 pr. Kr.) je bil najpomembnej\u0161i rimski govornik in prozni pisec, \u010digar proza je vplivala \u0161e na slog mnogih avtorjev v modernih jezikih. V rimsko kulturo je vpeljal gr\u0161ke filozofske sisteme in misli, ki jih je prilagodil rimskemu okolju in nazorom, ter utemeljil latinsko filozofsko izrazje. Tudi sam je bil avgur, torej eden uradnih rimskih vede\u017eevalcev, ki so razbirali znamenja iz obna\u0161anja ptic in na podlagi tega svetovali pred vsakim pomembnim voja\u0161kim ali javnim dogodkom. Njegov spis O prerokovanju (De divinatione) je najpomembnej\u0161i in poleg Plutarhovih Pitijskih dialogov (iz\u0161li pri ISH v 2009) domala edini ohranjeni anti\u010dni spis o prerokovanju.<\/p>\n

Razpravo sestavljata dve knjigi: v prvi po kratkem predgovoru Ciceron takoj preide na pogovor o prerokovanju in o obstoju prero\u0161ke zmo\u017enosti, ki naj bi ga imel z mlaj\u0161im bratom Kvintom, in skozi njegova usta predstavi argumente, ki govorijo prerokovanju v prid, v drugi pa te iste argumente sistemati\u010dno ovr\u017ee. Avtor argumente \u010drpa predvsem iz gr\u0161kih virov, vendar jih razvija po svoje ter osvetljuje z zgledi iz zakladnice lastnih izku\u0161enj in razgledanosti. Prina\u0161a dragoceno in zanimivo pri\u010devanje iz prve roke o rimskem in gr\u0161kem duhovnem svetu, o religioznih nazorih in filozofskih argumentih, ni\u010d manj pa tudi o vede\u017eevalskih praksah in anekdotah, ki so kro\u017eile po Sredozemlju v 1. stoletju pr. Kr.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3752″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]PIERRE CORNEILLE, \u017denske tragedije<\/strong><\/p>\n

Prevod Marija Javor\u0161ek, spremne \u0161tudije Maja Sun\u010di\u010d, Tone Smolej, Miran \u0160peli\u010d, ISH, zbirka Dialog z antiko 12, 272 strani, Ljubljana 2009, 16 evrov.<\/p>\n

Knjiga \u017denske tragedije predstavlja Corneillevo mitolo\u0161ko, zgodovinsko in mu\u010deni\u0161ko tragedijo. Pierre Corneille, \u010digar dela sodijo v vrh evropskega klasicizma, se je s tragedijo Medeja, prvo pomembnej\u0161o poanti\u010dno predelavo mita, odvrnil od komedije, v kateri je do tedaj blestel. Slede\u010d Evripidovi in Senekovi razli\u010dici je predstavil svoj pogled na zloglasno anti\u010dno junakinjo. Tragedija Sofoniba, nastala pod vplivom Livijevega zgodovinopisja, pripoveduje zgodbo o juna\u0161ki numidijski kraljici, ki se v nasprotju s svojim strahopetnim mo\u017eem ponosno zastrupi, da ne bi postala rimska ujetnica. V kr\u0161\u010danski tragediji Teodora, devica in mu\u010denica, nastali pod vtisi branja sv. Ambrozija, se dramatik poglablja v psiho in konflikte kr\u0161\u010danske mu\u010denice iz \u010dasov cesarja Dioklecijana.<\/p>\n

Rde\u010da nit izbranih tragedij je pogled na \u017eensko juna\u0161tvo v mo\u0161kem svetu. Corneille pronicljivo analizira dejanja anti\u010dnih junakinj in poudarja meje spola, saj se \u017eenske zaradi juna\u0161tva same uni\u010dijo. Knjiga \u017denske tragedije nagovarja vse, ki se zanimajo za mitolo\u0161ke in zgodovinske motive v knji\u017eevnosti in vabi k razpravi o vpra\u0161anjih spola. Francoski dramatik odstira klasicisti\u010dni pogled na anti\u010dne \u017eenske in bralcu nudi izhodi\u0161\u010de, da odgovori s sodobnim dialogom z antiko.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3750″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]PLUTARH, Prerokbe za vsakdanjo rabo<\/strong><\/p>\n

Prevod, komentar in spremne \u0161tudije Maja Sun\u010di\u010d, zbirka Dialog z antiko 11, Ljubljana 2009, 440 strani, 15,50 evra.<\/p>\n

Sodobni bralec, ki se navdu\u0161uje nad gr\u0161ko racionalnostjo, se bo \u010dudil, zakaj so Grki brez zadr\u017ekov verjeli v prerokovanje, ki ga danes mnogi uvr\u0161\u010dajo med praznoverje. Po gr\u0161kem prepri\u010danju so bila prero\u010di\u0161\u010da znak bo\u017eanske prisotnosti v svetu ljudi. Delfsko prero\u010di\u0161\u010de je pomenilo najvi\u0161jo obliko religije, Apolonova sve\u010denica pitija pa je bila najmo\u010dnej\u0161a Grkinja. Pitiji so dodelili izredno avtoriteto in se z njo posvetovali o najpomembnej\u0161ih javnih vpra\u0161anjih: o vojni, kolonizaciji, reformah itd. Odgovarjala jim je na vpra\u0161anje \u00bbkaj delati\u00ab, hkrati pa je z dvoumnimi prerokbami vpra\u0161ujo\u010de spodbujala, naj sami poi\u0161\u010dejo ustrezno re\u0161itev problema.<\/p>\n

Plutarhovi pitijski dialogi O pitijinih prerokbah, O zatonu prero\u010di\u0161\u010d in O \u010drki E v Delfih ponujajo vpogled v delovanje najslavnej\u0161ega anti\u010dnega prero\u010di\u0161\u010da v Delfih. Popeljejo nas na sprehod po Delfih, razgibajo nas s poglobljenimi intelektualnimi razpravami o anti\u010dnem prerokovanju, pitiji, pnevmi, dajmonih in skrivnostni \u010drki E, medtem ko vero v prero\u0161ko zmo\u017enost zoperstavljajo praznoverju. Pomagajo nam razumeti, zakaj so nad pitijo besneli cerkveni o\u010detje in zakaj pitijina prero\u0161ka seansa \u0161e danes buri domi\u0161ljijo. Sodobnemu bralcu odstirajo pot v anti\u010dno sredi\u0161\u010de sveta.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3748″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]PUBLIJ OVIDIJ NAZON, Rimski koledar<\/strong><\/p>\n

Prevod in spremna besedila Nada Gro\u0161elj, zbirka Dialog z antiko 10, Ljubljana 2009, 412 strani, 15,50 evra<\/p>\n

Poleg \u0161ir\u0161e znanih del, kot sta Umetnost ljubezni in Metamorfoze, je rimski elegik in epik Publij Ovidij Nazon med drugim zlo\u017eil pesnitev v elegi\u010dnem distihu z naslovom Koledar (Fasti), ki jo je verjetno pisal so\u010dasno z Metamorfozami. Po svojih besedah je \u2013 vsaj prvotno \u2013 zasnoval po eno knjigo za vsakega izmed dvanajstih mesecev v letu, vendar se je ohranilo le prvih \u0161est knjig, od januarja do junija. Pesnik pri obravnavi snovi kronolo\u0161ko napreduje malone od dne do dne in pri vsakem datumu upesni motiv, ki se navezuje nanj. V motivih, ki zaznamujejo posamezne dni, se prepletata dve temi: po eni strani opisi rimskih obi\u010dajev in obredov ter razlage njihovega izvora, po drugi pa astronomski podatki o vzhodih in zahodih ozvezdij ter gr\u0161ki miti, ki se nana\u0161ajo nanje.<\/p>\n

Pesnitev, zdaj prvi\u010d na voljo v integralnem slovenskem prevodu, je zanimiva z ve\u010d vidikov. Je eden glavnih virov za anti\u010dno mitologijo, kulturo in religijo, saj prina\u0161a \u0161tevilne stvarne nadrobnosti obi\u010dajev in praznovanj, ki bi nam sicer ostale neznane, kot tudi vpogled v anti\u010dno izro\u010dilo o izvoru \u0161eg in obredov. Poleg tega pa raziskovalci v Koledarju prav v zadnjih desetletjih odkrivajo inovativne prijeme in pomenske odtenke, ki ustvarjajo duhovitost, dvoumnost, morda celo prikrito subverzivnost do tedanjega politi\u010dnega re\u017eima. Tako Koledar ni koristen le za \u0161tudente in raziskovalce klasi\u010dne filologije in mitologije, temve\u010d za vsakogar, ki \u017eeli spoznavati anti\u010dne mite in legende “iz prve roke”, v umetni\u0161ko dovr\u0161eni obliki.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3747″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]HIGIN, Bajke<\/strong><\/p>\n

Prevod, opombe in spremna beseda Nada Gro\u0161elj, ISH publikacije, zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2008, 258 strani, 17 evrov<\/p>\n

Higinove Bajke so poleg (Psevdo)Apolodorjevega gr\u0161kega mitolo\u0161kega priro\u010dnika Biblioteka najpomembnej\u0161i ohranjeni primer anti\u010dne mitografije. V danes ohranjeni obliki obsegajo Bajke uvodno genealogijo gr\u0161ko-rimskih bogov in bo\u017eanstev ter 277 zgo\u0161\u010denih vsebin prete\u017eno gr\u0161kih mitolo\u0161kih zgodb. Zgodbe so razvr\u0161\u010dene po tematskih sklopih (npr. usoda tebanske kraljevske hi\u0161e, trojanska vojna), po zasnovi pa izstopata sklop od 221. do 223. zgodbe, ki preide od mitolo\u0161kih tem k “stvarnim” podatkom (npr. seznamu sedmih \u010dudes starega sveta), in sklop od 224. zgodbe dalje, ki prina\u0161a kataloge miti\u010dnih oseb. Poleg tega, da Higinov priro\u010dnik prina\u0161a sistemati\u010den pregled \u0161irokega nabora anti\u010dnih mitolo\u0161kih zgodb iz “prve roke”, je \u0161e zlasti dragocen zato, ker s splo\u0161no znanimi motivi, kakr\u0161na je trojanska vojna, prepleta manj znane zgodbe oziroma razli\u010dice zgodb, od katerih je marsikatera izpri\u010dana zgolj pri njem. Posredno pa nam nudi tudi vpogled v kriterije, po katerih se je anti\u010dni rimski mitograf odlo\u010dal za vklju\u010ditev te ali one razli\u010dice gr\u0161kega mita, in v njegove poskuse, da bi medsebojno povezal dva razli\u010dna mita ali smiselno zdru\u017eil dve razli\u010dici iste zgodbe.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3745″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]PLUTARH, Politika in morala<\/strong><\/p>\n

Prevod, komentar in spremni \u0161tudiji Maja Sun\u010di\u010d, ISH publikacije, zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2008, 412 strani, 18 evrov.<\/p>\n

Plutarhovi politi\u010dni spisi Politi\u010dni nasveti, Ali naj se starec ukvarja s politiko, Filozof mora razpravljati zlasti z vladarji, Neizobra\u017eenemu vladarju in O monarhiji, demokraciji in oligarhiji omogo\u010dajo vpogled v vsakdanja politi\u010dna vpra\u0161anja in slikajo intelektualno klimo konec 1. in v za\u010detku 2. stol. n. \u0161t. v Gr\u010diji pod rimsko nadvlado. Plutarh graja pretiravanje tiranov, veljakov, prvakov in bogata\u0161ev ter njihovo \u010dastihlepje, vladoljubje, prepirljivost, demagogijo, \u017eeljo po prva\u010denju itd. Zagovarja zmernost, blagost, izobra\u017eenost, \u010dlove\u010dnost in druge pomembne vrline, ki so po njegovem bogastvo, dosegljivo tako revnim kot bogatim.<\/p>\n

Poleg vpogleda v gr\u0161ko politiko ponujajo politi\u010dni spisi tudi bogato literarno branje, polno pregovorov, citatov in anekdot iz slavne gr\u0161ke in rimske preteklosti. Zaznamuje jih Plutarhov izraziti ob\u010dutek za psiholo\u0161ko opazovanje in vsakdanje podrobnosti iz politi\u010dnega \u017eivljenja, zato knjiga Politika in morala ne nagovarja zgolj politikov, veljakov in njihovih prisklednikov, ampak sodobnega dr\u017eavljana v moderni demokraciji. Razkriva mu mehanizme, s katerimi politiki \u0161e vedno manipulirajo z nami in se pri tem sklicujejo na moralo.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3743″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]EVRIPID, Alkestida<\/strong><\/p>\n

Prevod, komentar in spremna \u0161tudija Maja Sun\u010di\u010d, ISH: Zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2007, 216 strani, 14,50 evra<\/p>\n

Nov slovenski prevod in ob\u0161iren komentar k Evripidovi klasiki, njegovi najstarej\u0161i ohranjeni tragediji, nudi vpogled v tematiko najbolj\u0161e \u017eene in najslab\u0161ega mo\u017ea, zakonske zveze in krhkih odnosov med spoloma. \u010ceprav je Evripid znan po \u017eenskam nenaklonjeni predstavitvi (npr. Medeja, Fajdra), vzorno soprogo Alkestido \u010dasti kot mo\u0161kega junaka in jo nagradi z vrnitvijo od mrtvih. Po drugi strani pa je tak\u0161no branje danes nesprejemljivo. Kljub zavajajo\u010de laskavemu nazivu najbolj\u0161e med \u017eenami, ki si ga pridobi glavna junakinja zaradi samo\u017ertvovanja, nas drama danes poziva, naj idealizacijo \u017eensk zavrnemo. Idealnost namre\u010d vodi v molk, pasivizacijo in izni\u010denje vseh \u017eenskih prizadevanj. Zato je Alkestido[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3742″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]PLUTARH, Morala za vsakdanjo rabo<\/strong><\/p>\n

Prevod, komentar in spremne \u0161tudije Maja Sun\u010di\u010d, ISH: Zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2007, 416 strani, 15,50 evra<\/p>\n

Plutarhovi spisi<\/p>\n

O mno\u0161tvu prijateljev, Kako imeti korist od sovra\u017enikov, O zavisti in sovra\u0161tvu, Kako razlikovati prilizovalca od prijatelja, O samohvali, ki ne vzbuja zavisti, O ljubezni do bogastva in O praznoverju<\/p>\n

nam odpirajo vpogled v vsakdanjemoralne dileme anti\u010dnega \u010dloveka, ki se navidez ne razlikujejo od sodobnih. V spisih se Plutarh loteva ve\u010dnih vpra\u0161anj iz vsakdanje morale: prijateljstva, sre\u010dnega \u017eivljenja, bogastva, zavisti itd. Avtorjevi vsakdanjemoralni spisi izra\u017eajo skrb za posameznikovo izpopolnitev, predstavljajo politike v kontekstu na\u010del dobrega vladanja, \u017eeljo po ohranitvi \u010dlove\u0161kosti v medsebojnih odnosih, zavra\u010dajo pa la\u017eno prijateljstvo, prilizovanje, zavist, pohlep, skopost, samoljubje itd. Plutarh verjame v absolutno dobro za vsakogar, vendar opozarja, da je posameznik v iskanju bolj\u0161ega \u017eivljenja prepu\u0161\u010den naklju\u010dju, samemu sebi in tudi mo\u017enosti, da mu ne uspe. Visoka filozofija meri visoko in se ne \u017eeli ukvarjati z umazanimi podrobnostmi iz vsakdanjega \u017eivljenja, Plutarh pa nas z rabo vsakdanje morale pelje od zgleda do zgleda in od vaje do vaje za doseganje sre\u010dnej\u0161ega \u017eivljenja.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3739″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]KLAVDIJ KLAVDIJAN, Ugrabitev Prozerpine<\/strong><\/p>\n

Prevod in spremna besedila Nada Gro\u0161elj, ISH: Zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2006, 208 str., 14,61 evra<\/p>\n

NAGRADA ZA NAJBOLJ\u0160O MLADO PREVAJALKO 2007<\/p>\n

Delo Klavdija Klavdijana<\/p>\n

Ugrabitev Prozerpine velja za izjemno o\u010darljiv, umetni\u0161ko uspe\u0161en prikaz, napisan v duhu bogatih mitolo\u0161kih predstav klasi\u010dne antike, kot poslednji izraz sveta starih anti\u010dnih bogov. V epu Ugrabitev Prozerpine je Klavdijan podal dale\u010d najiz\u010drpnej\u0161o znano anti\u010dno upesnitev starodavnega mita, zgodbo, kako je bog podzemlja Pluton odpeljal v svoje kraljestvo Prozerpino, h\u010derko \u017eitne boginje Cerere.<\/p>\n

Odlika prevoda Nade Gro\u0161elj je v tem, da je prevod zelo lep in jezikovno dovr\u0161en. Nada Gro\u0161elj svojo prevajalsko ve\u0161\u010dino dopolnjuje tudi s \u0161tudijskim pristopom k prevodu: bralec je tako dele\u017een umetni\u0161kega ugodja, hkrati pa mu z interpretacijami in dopolnilnimi podatki pote\u0161i radovednost po nadgradnji in kontekstualizaciji. Ravno zaradi tega knjiga presega ozke okvirje slovenskega kulturnega prostora in se vklju\u010duje v sodobne razprave o \u017eenskih mitih, kjer ima Prozerpinin mit pomembno vlogo. Vpenja se tudi v kontekst potrebe po ponovni o\u017eivitvi zanimanja za antiko: s svojim pristopom k prevajanju in celoviti predstavitvi dela, avtorja in obravnavane tematike omogo\u010da sodobnemu bralcu, da z veseljem in brez te\u017eav spoznava lepote anti\u010dnega sveta in v njih u\u017eiva.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3737″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]PLUTARH, Rimska vpra\u0161anja, Gr\u0161ka vpra\u0161anja<\/strong><\/p>\n

Prevod, komentar in spremne \u0161tudije Maja Sun\u010di\u010d, ISH: Zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2006, 400 str., 15,86 evra<\/p>\n

Prevod Plutarhovih<\/p>\n

Rimskih vpra\u0161anj, Gr\u0161kih vpra\u0161anj vabi k imaginarnem sprehodu po Rimu in na potovanje v Gr\u010dijo. Rimska vpra\u0161anja so sestavljena iz 113 vpra\u0161anj, Gr\u0161ka vpra\u0161anja pa iz 59 vpra\u0161anj o rimski oz. gr\u0161ki dru\u017ebi. Vpra\u0161anja in odgovori se dotikajo razli\u010dnih vidikov vsakdanjega \u017eivljenja v Rimu in v Gr\u010diji: poroke, pogreba, prehranjevanja, obleke, izobrazbe, denarja, prebivali\u0161\u010da, koledarja, odnosa do svetega, rastlin in \u017eivali itd. Del vpra\u0161anj je posve\u010den tudi “\u017eenskemu vpra\u0161anju”, predvsem zakonski zvezi, obravnava pa tudi druge obrede in vidike iz \u017eenskega \u017eivljenja.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3736″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]MAJA SUN\u010cI\u010c, V postelji z najbolj\u0161o med \u017eenami<\/strong><\/p>\n

ISH: Zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2006, 400 str., 15,86 evra<\/p>\n

Knjiga razpravlja o povezavah med anti\u010dno \u017eensko, posteljo in zakonsko zvezo. Koncepte dobre postelje, ki so jo v antiki ena\u010dili z dobrim zakonom in dobro \u017eeno, analizira na primeru mitolo\u0161ke junakinje Alkestide. Gr\u0161ki in rimski avtorji jo slavijo kot vzorno soprogo, ki si slavo zaslu\u017ei zaradi svojega \u017ertvovanja za soproga Admeta. Analizira omembe pri Homerju, Evripidu, Platonu, Plutarhu, Higinu, Fulgenciju in v t. i. Barcelonski Alkestidi<\/p>\n

neznanega avtorja. Zaradi tega je nagrajena z vrnitvijo od mrtvih in s ponovno poroko s svojim soprogom. Gre za prvo slovensko izvirno delo, ki interdisciplinarno analizira vpra\u0161anje \u017eene, zakonske zveze in njunega pomena za delovanje mo\u0161ke dru\u017ebe.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3734″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]MAJA SUN\u010cI\u010c (ur.), Dialogi o ljubezni<\/strong><\/p>\n

ISH: Zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2005, 308 str., 16 evrov.<\/p>\n

Knjiga predstavlja prvi slovenski prevod Plutarhovega spisa<\/p>\n

Dialog o ljubezni<\/p>\n

skupaj z ob\u0161irnim komentarjem in spremno \u0161tudijo. Plutarhova razprava o ljubezni je spopad med t. i. gr\u0161ko ljubeznijo, tj. ljubeznijo do de\u010dkov, in zakonsko ljubeznijo, ki ga avtor v \u0161aljivem in razigranem kontekstu obhajanja Erosovega praznika postavi na piedestal. Branje knjige nas vabi k kontekstualiziranemu razumevanju ljubezenskih diskurzov in opozarja na sodobne dekontekstualizirane (tj. popolnoma negr\u0161ke) rabe izrazov, kot so npr. eros ali platonska ljubezen.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3731″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]MAJA SUN\u010cI\u010c (ur.), Plutarhove \u017eenske<\/strong><\/p>\n

ISH: Zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2004, 216 str.<\/p>\n

Izbor prevodov, interpretativnih \u0161tudij in esejev<\/p>\n

Plutarhove \u017eenske predstavlja prvi\u010d prevedene avtorjeve razprave (Nasveti \u017eeninu in nevesti, Tola\u017eba za \u017eeno, \u017denska juna\u0161ka dejanja), ki anti\u010dne \u017eenske prikazujejo v druga\u010dnem kontekstu, kot smo ga vajeni. Prevodi iz gr\u0161\u010dine skupaj z opombami in komentarji pomagajo pri prebijanju skozi Plutarhovo simboliko, metafore in citate, ki jim sledi interpretativna \u0161tudija s \u0161ir\u0161o analizo in kontekstualizacijo posameznega spisa. Drugi del knjige sestavljajo trije interpretativni eseji, ki sledijo osnovni zamisli zbirke: vzpostaviti dialog z antiko.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”3725″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]MAJA SUN\u010cI\u010c, BRANE SENEGA\u010cNIK (ur.), Antika za tretje tiso\u010dletje<\/strong><\/p>\n

Zalo\u017eba ZRC in ISH, Ljubljana 2004.<\/p>\n

Zasnova zbornika sega v leto 2001, ko je na ISH potekal znanstveni kolokvij Antika in 3. tiso\u010dletje. V zbornik so razprave prispevali: Svetlana Slap\u0161ak, Marko Marin\u010di\u010d, Brane Senega\u010dnik, Valentin Kalan, Miran \u0160peli\u010d, Ale\u0161 Maver, Matej Hriber\u0161ek, Matja\u017e Babi\u010d, Marjeta \u0160a\u0161el Kos, Bo\u017eidar Slap\u0161ak, Dubravko \u0160kiljan, Nada Gro\u0161elj, Vlado Kotnik, Martin \u017du\u017eek Kres in Maja Sun\u010di\u010d.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row]\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

[vc_row][vc_column width=”1\/4″][vc_single_image image=”5406″ img_size=”medium”][\/vc_column][vc_column width=”3\/4″][vc_column_text]Evripid, Trojanke, Andromaha, prevod, opombe in spremna beseda Jera Ivanc, AMEU-ISH, zbirka Dialog z antiko, 172 strani, 18,99 \u20ac. Knjiga prina\u0161a drugi prevod Evripidove tragedije Trojanke in prvi prevod njegove Andromahe. Obe tragediji sta nastali v \u010dasu pelopone\u0161ke vojne, obe \u010drpata iz epske tradicije in opisujeta dogodke po trojanski vojni. Andromaha […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":3591,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/en.ish.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/3710"}],"collection":[{"href":"https:\/\/en.ish.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/en.ish.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/en.ish.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/en.ish.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3710"}],"version-history":[{"count":29,"href":"https:\/\/en.ish.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/3710\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5417,"href":"https:\/\/en.ish.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/3710\/revisions\/5417"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/en.ish.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/3591"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/en.ish.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3710"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}