Monitor ISH
Journal for the Humanities and Social Sciences
ISSN 1580-688X, e-ISSN 1580-7118, index number: 272
Editors-in-Chief: Lenart Škof, Barbara Gornik in Luka Trebežnik
Editorial Board: Nadja Furlan Štante, Matej Hriberšek, Petra Kleindienst, Eva Klemenčič Mirazchiyski, Sebastjan Kristovič, Aleš Maver, Svebor Sečak, Tone Smolej, Rok Svetlič, Verica Trstenjak
International Advisory Board: Rosi Braidotti (University Utrecht), Maria-Cecilia D’Ercole (Université de Paris I – Sorbonne,
Pariz), Marie-Élizabeth Ducroux (EHESS, Pariz), Daša Duhaček (Centar za ženske studije, FPN, Beograd), François Lissarrague (EHESS, Centre Louis Gernet, Pariz), Lisa Parks (UC Santa Barbara), Miodrag Šuvaković (Fakultet za medije i komunikaciju, Univerzitet Singidunum, Beograd).
Indexed in dLib.si – Digitalna knjižnica Slovenije.
Abstracting and indexing
ERIH+ – European Reference Index for the Humanities and Social Sciences
IBZ – Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur
Editorial Office Address: MONITOR ISH, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana, Tel.: + 386 5 933 30 70
Publisher: Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za humanistični študij, Ljubljana / Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana School of the Humanities
For publisher: Jurij Toplak
Editorial correspondence, enquiries, and books for review should be addressed to the Editorial Office.
The journal is published twice annually.
Ordering: AMEU-ISH, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana, tel. 059333070
E-mail: gpirc.af@gmail.com
Single issue price: 6,30 EUR
Annual Subscription: 12,50 EUR
Print run: 100
Webpage: https://www.ish.si/publikacije/monitor/
© Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za humanistični študij, Ljubljana
The journal is published with financial help of ARIS.
MARTIN JAIGMA, If thou lackest knowledge, what hast thou acquired?
Social Mobility of Estonian and Jewish Communities in the Late 19th and Early 20th Centuries – a Comparative Study, (Če ti manjka znanja, kaj si sploh pridobil? Družbena mobilnost estonskih in slovenskih judovskih skupnosti v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju – primerjalna študija), Monitor ISH, 2008, X. letnik, posebna številka, 220 strani, 15,50 evra
“A Jewish shoemaker made a pair of shoes for his son and hung them up on the telephone wire: ‘Let the shoes go now to Russia for my son to wear!’ A passer-by saw this, took down the shoes and found them good to wear too.” This folkloric tale from 19th-century Livonia tells in a humorous way how the Jews in Eastern and Central Europe were, against all the odds and despite many setbacks, frequently in the vanguard of human ingenuity and resourcefulness. They often had to walk thorny paths in order to gain social acceptance and respected positions, and in the modern era, the primary tool for Jews to achieve these objectives was education. The stories of Slovenian and Estonian Jewish intelligentsia and Jewish communities before World War II are exciting illustrations to this pattern. The main protagonists of the tale are the Jewish students of the Ljubljana and Tartu universities.
Primerjalna študija se osredotoča na različne družbene poti in aktivnosti judovskih skupnosti v Estoniji in Sloveniji v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju, s poudarkom na obdobju med dvema svetovnima vojnama. Posebej se osredotoča na osebne podatke judovskih študentov na univerzah v Tartuju in v Ljubljani, s čimer preučuje skupinske značilnosti enega najmobilnejših delov družbe – inteligence. V času modernizacije so bile težnje po izobraževanju nedvomno nujna in dragocena naložba za mobilnost po družbeni lestvici navzgor.
MARJANA HARCET, Alahove neveste
ISH: posebna številka revije Monitor ISH, Ljubljana 2007, 120 strani, 12,50 evra.
Delo Marjane Harcet Alahove neveste prinaša v slovenskih prostor vrsto novih spoznanj ter ruši številne predsodke in posplošitve v zvezi z vlogo islama pri oblikovanju ženske identitete. Avtorica predstavi in analizira novosti in izboljšave, ki jih je islam prinesel glede ženske podobe in statusa. S tem ovrže posploševanja, po katerih naj bi islam kar a priori zatiral ženske. Avtoričin kontekstualen in historičen pristop ponuja možnost razumevanja razlogov in okoliščin, ki so vodile k hegemoniji te ali one interpretacije svetih besedil. Harcetova pokaže, kje so možnosti za produktiven dialog med islamom in feminističnimi teorijami.
Gre za prvo izvirno slovensko delo, ki prinaša konkretne predstave o položaju žensk v islamu, kar bo lahko prispevalo k rušenju številnih predsodkov in posplošitev, ki sicer zaznamujejo razumevanje islama v sodobnem ozračju napetosti med zahodnim in islamskim svetom. Poudarja pomembnost spoznavanja islamskih običajev, kar je prvi korak k sožitju v globaliziranem in multikulturnem svetu.
This work is licensed under a Creative Commons Attribution 4.0 International License.