RENATA ŠRIBAR, TADEJ PRAPROTNIK: POLITIKE VSEBIN
Renata Šribar, Tadej Praprotnik, Politike vsebin. Avdiovizualni mediji in informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) z vidika zaščite otrok in mladoletnih, Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Zbirka Ekskurzi, ISBN 978-961-6192-44-6, Ljubljana 2009, 150 strani.
Knjiga Politike vsebin tematizira upravljanje vsebin tradicionalnih in t. i. novih medijev, ki sodijo v register zaščite otrok in mladoletnih. V ospredju problematike sta konstrukciji pornografske seksualnosti in nasilja, njuna obravnava pa je geografsko zamejena na Slovenijo in EU. Novost knjige je predvsem v podrobnem pregledu polpreteklih in aktualnih dogajanj v Sloveniji na tem področju in v predstavitvi nizozemske koregulativne institucije, ki v EU velja za primer dobre prakse.
Renata Šribar na primerih upravljanja vsebin na televiziji, mobilnih portalih in v oglaševanju pokaže na perfidna, z vidika demokratičnosti nekonstruktivna razmerja med državnimi regulatorji in industrijo ter stroko. V detajlnih, tako rekoč detektivskih opisih in analizah je možno zaslediti mesta v družbeni strukturi, ki so niše malverzacij z obče priznanimi humanističnimi vrednotami. V sklepnem delu raziskovalka predstavi strateška izhodišča za prenovo medijske zakonodaje v obravnavanem segmentu.
Tadej Praprotnik predstavi normativne okvire koregulacijske prakse, kot jih uporabljajo nekatere evropske države. Konkretni primeri uspešne koregulacije zagotavljajo resničen prispevek k razumevanju problematike in so mišljeni kot motivacija, da se tudi v Sloveniji pričnejo resnejši vsebinski premiki v smeri odgovorne zaščite otrok in mladoletnih pred potencialno škodljivimi medijskimi vsebinami in vsebinami IKT.
ALJA ADAM idr.: ŽENSKE NA ROBU
Alja Adam idr., Ženske na robu, ISH, zbirka Ekskurzi, 164 strani, Ljubljana 2009, ISBN 978-961-6192-43-9, cena: 15 evrov
Knjiga Ženske na robu je nastala ob zavedanju, da kljub siceršnjemu poudarjanju enakopravnosti med spoloma ta enakopravnost pogosto obstaja zgolj na načelni ravni. Še vedno lahko namreč najdemo družbenokulturne prostore in kontekste delovanja, v katerih je ženska postavljena v ozadje in je njena pozicija zaradi njene biologije drugačna ali celo manj vredna kot pozicija moškega. Avtorice zato v svojih prispevkih pod žaromet postavljajo ženske usode, ki so (bile) pogosto potisnjene v senco. Prispevki, ki se osredotočajo na življenjske izkušnje različnih žensk, od ljubimk, redovnic in zapornic do cirkuških artistk in popotnic, razkrivajo intimno sfero doživljanja lastnega spola in telesa ter raznovrstne družbene odzive in poglede, ki nastajajo na podlagi tega spola. Vsem prispevkom je kljub njihovi raznolikosti skupno, da orisujejo ženske, ki delujejo v tradicionalno moških sferah. Ali pa zato postajajo manj ženske in podobnejše svojim moškim kolegom? Ali pa jih njihova hoja po robu pravzaprav krepi in vzpostavlja kot enakovrednejše in bolj emancipirane?